Portugalska se od leta 2019 bori proti invazivni makroalgi Rugulopteryx okamurae, ki se je prvič pojavila na otoku São Miguel in se zdaj nekontrolirano širi ob celinski obali, zlasti na območjih Algarve in Cascais. Ta eksotična vrsta azijskega izvil je postala skrb vzbujajoč pojav, za katero trenutno ni znano učinkovito sredstvo za nadzor.

Dominikanski predsednik Luis Abinader je izpostavil, da je sargazo resna grožnja morski biotski raznovrstnosti in poudaril, da biotska raznovrstnost ni luksuz, temveč temelj varnosti preskrbe s hrano, zdravja in gospodarskega blagostanja. Obramba biotske raznovrstnosti je po njegovem mnenju etična nuja in pogoj za preživetje. Abinader je predlagal, da se problem sargaza obravnava kot regionalna prioriteta, saj to vprašanje presega posamezne države in zahteva skupno ukrepanje za zaščito morskega okolja ter gospodarskih aktivnosti, ki so z njim povezane.

V Jadransko morje so se naselile nove vrste rib, ki predstavljajo potencialno nevarnost tako za morsko okolje kot za ljudi. Nekatere izmed teh vrst so celo označene kot zelo strupene, kar vzbuja zaskrbljenost glede varnosti uživanja morskih organizmov in splošne ekološke ravnotežje v Jadranu.

V Indiji se je ulov morskih rib leta 2024 zmanjšal za dva odstotka in znaša 3,47 milijona ton. Gujarat je z 754.000 tonami vodilna država po iztovarjanju, sledita ji Tamil Nadu s 679.000 tonami in Kerala. Indijska skuša je bila najbolj pogosta riba v ulovu z 263.000 tonami, sledi ji oljna sardela s 241.000 tonami. Podatke je objavil Centralni inštitut za raziskave morskega ribištva (CMFRI).